Pravljice, prelepe pravljice

Če pa sama kaj obožujem pa je to knjižnica! V knjižnici se počutim tako domače, kot da bi bila doma pri sebi v dnevni sobi. Velikokrat greva s hčerko v knjižnico in greva iskat knjigice za domov, velikokrat pa greva tudi na pravljice, ki so v knjižnici, ko pripovedujejo knjižničarji.

Super je, kajti otroci se tako med seboj malo spoznavajo, učijo se našega knjižnega jezika in enkratno je da se že od malega učijo čim več brati, saj s tem se veliko učijo in ko so enkrat od malega navajeni venomer brati jim potem ko so bolj odrasli se jim ni problem nič učiti, brati. Veliko več znanja poberejo, bolj so izobraženi, imajo večji besedni zaklad. Že pri sebi vidim, ko se včasih s kom pogovarjam in ker ogromno berem imam pač bolj slovnične besede, rečem kakšno bolj strokovno besedo in je marsikdo ne pozna ter mi že govorijo, uuu se vidi, da veliko bereš, ker imaš tako bogat besedni zaklad. In res je to, veliko bolj bogatejši si kar se tiče besednih izrazov. Tudi bolj dojemaš stvari kot pa če ne bi nič bral. Branje je res zelo pomembno, vsaj zame in to želim naučiti tudi mojo hči, da bi čim več brala, saj se ji bo tekom življenja to še kako obrestovalo! In mala me hvala bogu uboga in je tudi izjemno navdušena nad branjem, saj marsikateri otrok je zelo trmast, naša pikica pa sem res izjemno vesela še ni no.