POMNILNIKI, TRDI DISKI IN OSNOVNE PLOŠČE

Pomnilniki se razvijajo skupaj s procesorji. Intel je konec lanskega leta opustil razvoj čipovnih naborov za rambusove pomnilnike in prešel na pomnilnike DDR. Zato se v tem pogledu računalniki s procesorji AMD ali Intel prav dosti ne razlikujejo. Pentium 4 3.0C in athlon XP 3200+ uporabljata enak pomnilnik DDR400 (PC3700), čipovni nabori pa podpirajo po dva pomnilniška kanala. Tako sta najhitrejša procesorja po največjem pretoku podatkov iz pomnilnika v čipovni nabor (6,4 GB/s) izenačena, čeprav ima pentium 4 dvakrat hitrejše vodilo za komunikacijo s čipovnim naborom.

Novi čipovni nabori, kot je Intelov i875 za pentium 4 3.0C, ne prinašajo revolucionarnih novosti, razen možnosti rabe procesorjev s hitrejšim prednjim vodilom in trdih diskov s serijskim diskovnim vodilom SATA (serial ATA), ki omogoča hitrejši pretok podatkov med pomnilnikom in trdimi diski. Diske s tem vodilom lahko zato že kupimo tudi pri slovenskih prodajalcih računalnikov. Prednost SATA so tudi tanki povezovalni kabli, ki omogočajo boljši pretok zraka v računalniškem ohišju.

Grafične kartice

Pomnilniki DDR II za zdaj na osnovnih ploščah še niso zaživeli, jih pa že uporabljajo na najzmogljivejših grafičnih karticah, kot je pred kratkim predstavljena Atijeva grafična kartica s procesorjem radeon 9800 pro z 256 MB tovrstnega pomnilnika in 256-bitnim pomnilniškim vodilom. Ne preseneča niti največji pretok podatkov med pomnilnikom grafične kartice in grafičnim procesorjem, ki znaša kar 21 GB/s.

Še večji pretok podatkov (27 GB/s) lahko dosega Nvidijina grafična kartica s procesorjem geforcefx 5900 ultra, ki ima prav tako 256-bitno vodilo, a zanimivo cenejši pomnilnik po standardu DDR. Zanimivo, da njena predhodnica s procesorjem geforcefx 5800 ultra, ki ima 128-bitno vodilo, uporablja pomnilnik DDR II. Omenjene grafične kartice bodo kmalu tudi na slovenskem računalniškem trgu, njihove cene pa se bodo gibale okoli 500 ameriških dolarjev.

Kakšen računalnik kupiti

Ker se zmogljivost grafičnih procesorjev povečuje veliko hitreje kot zmogljivost glavnih procesorjev, bi se kazalo odločiti za katerega izmed najhitrejših 3 GHz pentiumov 4 predvsem zaradi hipernitne tehnologije. Vendar je programov, ki to možnost izkoriščajo, še malo. Hitrejša prednja vodila mikroprocesorjev so pomembna predvsem za računalniške strežnike.

Domači računalnik za igre bo največ pridobil s hitrejšo grafično kartico. Zadovoljivo dobro hlajenje računalnika se da navadno zagotoviti tudi, če uporabimo široke povezovalne diskovne kable. Zato se nakup trdega diska z vmesnikom SATA še ne izplača. Večina diskov ima namreč še vedno široko vodilo ATA133 (133 MB/s), ki pa ni bistveno počasnejše od SATA (166 MB/s).