Kako vam je ime?

Ste že kdaj pomislili, zakaj vam starši ob rojstvu dajo takšno ime kot ga imate sedaj? Jaz se to večkrat sprašujem in ja, so mi starši povedali zakaj, ker jim je bilo ime všeč, ampak ali ni vsepovsod neko ozadje, da je nekaj tako, ker je nekaj še v ozadju tega? To se lahko skoz in skoz sprašujemo, ampak marsikaj ne bomo nikoli vedeli. Moje ime je Anastazija in nisem jezna, da imam takšno ime, niti mi ni grdo, ravno obratno, zelo sem počaščena, da so mi starši dali takšno ime, saj je posebno in res malokdo ga ima. Veste kako težko je bilo, ko sem bila manjša iskati svoje imenske pobarvanke? Vsa imena si našel, samo moje, Anastazija, ni bilo nikjer in ja, predvidevam, da je tako zelo posebno, da se ga niti noben ni spomnil ali kaj?! Vedno so bila ta navadna, preprosta imena, od Ana, Anja, Žiga, Janez, Gregor in podobna imena. In ker mojega imena nikoli nismo nikjer našli ga je moja mamica, tako prijazna kot je bila vedno do mene mi ga je ona narisala, jaz pa sem barvala. To je bil tisti skupni čas, ki si ga bom za vedno zapomnila.

Rezultat iskanja slik za otroci barvajo

Vedno si je vzela čas zame, mi vedno vse povedala, karkoli sem jo vprašala, vedno sva vse skupaj delali in še danes je tako. Danes sem že odrasla, vendar recimo kuhava kdaj skupaj, hodiva skupaj na tržnice, v trgovine (to kar je moškim v takšno breme, zato greva raje kar sami, pa še bolje je, ker imava mir in noben ne pritiska, „kdaj bomo konec, kako dolgo še bomo v teh trgovinah“ in podobno). Skupni čas z družino je zelo pomemben in jaz vsako jutro, ko se zbudim sem srečna in se zahvalim, da imam družino kot je moja, ki vem da bi zame vse naredili in jaz bi za njih naredila vse. Pri nas ni tako, da komaj čakamo, da se ne vidimo, ker ponavadi veste kako je odnos, starš – otrok, komaj čakajo otroci da gredo iz hiše, starši pa komaj čakajo da se vrnejo nazaj, ker ponekod so starši res tečni in dosadni ter nadležni, vendar pri nas pa ni tako, pri nas se točno ve kje je treba dati mir, kje je fajn da se kdo vkljudi, ni tistega neprestanega vtikovanja, kot recimo pri moji tašči. Joj, to je groza, tašča je takšna, da more vse vedet, v čisto vse se vtika, popolnoma vse ve in zna, čeprav vsi naokoli vemo, da nima prav, neeee ona ima vedno in povsod prav, kak ni po njeno in ni tako kot si ona zamisli je že užaljena, čeprav se dela da „kao“ ni, čeprav je, skoz ima pripombe kdaj njene snahe naredijo kaj narobe, ne vidi pa kdaj naredi ona kaj narobe, v glavnem težka osebnost je in moreš imeti res živce. Najraje bi ji dala neke pobarvanke, ko gremo k njej na obisk pa da barva in barva in samo da da MIR. Prinesla bi tisoč in eno pobarvanko, samo da se je rešim, haha.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja